Odločilni teden za Janšo in novo koalicijo. Kaj sledi po potrditvi zakona o vladi

Poslanke in poslanci bodo kljub prvomajskim počitnicam ta teden preživeli delovno. V torek bodo vodje poslanskih skupin na kolegiju predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića odločali o skrajšanem postopku za spremembe zakona o vladi, ki jih predlaga SDS. Če bo skrajšani postopek v skladu s pričakovanji potrjen, bo nato za sredo sklicana izredna seja parlamenta, na kateri bodo poslanci odločali o novem razrezu ministrstev.

Vodilna stranka potencialne prihodnje koalicije SDS je predlagala združevanje nekaterih resorjev in s tem zmanjšanje števila ministrov z 20 na 15, najverjetnejši mandatar Janez Janša pa je glasovanje o tem določil kot naslednjo prelomnico pri nastajanju nove vlade. Strankam, ki bodo predlagano reorganizacijo ministrstev podprle, bo SDS poslala izhodišča za usklajevanje koalicijske pogodbe, je napovedal v petek, a vztrajal pri opozorilih, da ne bodo sestavljali vlade za vsako ceno.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je nato v soboto naznanila predčasen konec prvega kroga iskanja mandatarja (trajal bi do 10. maja), saj da nihče nima zagotovljenih 46 poslanskih glasov v koaliciji, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

Po seznanitvi poslancev z obvestilom predsednice začne teči drugi krog iskanja mandatarja

S tem je Janši odprla pot do še hitrejšega oblikovanja vlade, saj se bodo poslanci najkasneje na izredni seji v sredo seznanili tudi s predsedničinim obvestilom, da ne predlaga kandidata, s tem pa bo že začel teči 14-dnevni drugi krog iskanja mandatarja. V njem lahko poleg predsednice kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev, pričakovati pa je, da bo predsednik SDS pod kandidaturo želel videti vseh 48 poslanskih podpisov bodoče koalicije s podporniki.

Tako je bilo že leta 2012, ko so Janeza Janšo edinkrat doslej za mandatarja predlagali poslanci in ne predsednik republike. Potem ko je relativni zmagovalec volitev Zoran Janković, ki ga je za mandatarja predlagal predsednik Danilo Türk, v prvem krogu prejel le 42 poslanskih glasov podpore, je koalicijo sestavil Janša. Takrat se je pod njegovo mandatarsko kandidaturo v drugem krogu podpisalo 50 poslancev SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, na tajnem glasovanju pa je nato dobil 51 glasov.

Letošnji primer je sicer drugačen, saj Stevanović vseskozi zatrjuje, da njegova stranka kljub podpori koaliciji v Janševo vlado ne bo vstopila, to pa bi pomenilo manjšinsko vlado s 43 glasovi in zunanjo podporo 5 poslancev Resnice. Pričakovati je, da bi lahko ta stranka glede na napovedi prvaka SDS kljub temu prejela izhodišča za koalicijsko pogodbo, saj bo podprla predlagano reorganizacijo ministrstev. Podporo so poleg Resnice napovedale tudi potencialne koalicijske partnerice, ki bi v vladi zasedle ministrska mesta – trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja.

Janša je v petek še napovedal, da bodo v primeru uskladitve izhodišč nadaljevali usklajevanje področnih programov za naslednja štiri leta. "Šele če bo to usklajeno, podpisano in sprejeto na organih strank, ki bodo pripravljene sodelovati, pride na vrsto usklajevanje sestave nove vlade," je dejal in vnovič opozoril tudi na sliko javnih financ, za katero morajo najprej ugotoviti, kakšna sploh je.

"Če se bomo tega lotili, bo na prvem mestu vsebina. Jasno je, da država brez vlade trpi. S tega vidika je treba vlado sestaviti čim prej, še bolj pomembno pa je, da je stvar trdna in da vemo, v kakšne vode se spuščamo. Ker prvega in drugega ne vemo, ne mislimo hiteti," je poudaril predsednik SDS.

Poslanci bi lahko kandidata za mandatarja predlagali že ta teden

Kljub temu pa odločitev predsednice o skrajšanju prvega kroga omogoča, da poslanci kandidata za mandatarja predlagajo že v tem tednu, torej do četrtka, glasovanje o Janezu Janši pa bi nato lahko, vsaj teoretično, sledilo že prihodnji teden, je slišati iz državnega zbora. Tudi trajanje drugega kroga je namreč po mnenju nekaterih naših sogovornikov mogoče skrajšati.

Ker stranke levo od sredine nimajo večine, drugih mandatarskih kandidatov ni pričakovati, zato bi se lahko ostali potencialni predlagatelji, vključno s predsednico, tej možnosti odpovedali. Tajno glasovanje o kandidatu za predsednika vlade v drugem krogu se namreč, kot določa poslovnik, izvede "najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev novih kandidatur".

Ta rok je v drugem krogu 14 dni po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje, kjer mandatar ni bil izvoljen. Do tega tokrat sploh ni prišlo, saj predsednica kandidata v prvem krogu ni predlagala. Naj bi pa kot začetek 14-dnevnega roka določili dan seje, ko se bodo poslanci seznanili z obvestilom predsednice, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja. To se je v preteklosti že zgodilo.

Nataša Pirc Musar je tako v nedeljo ob polemikah po njeni odločitvi spomnila, da ni prva, ki je prvi krog iskanja mandatarja zaključila brez predlaganja kandidata. Poleti 2018 je na volitvah sicer močno zmagala SDS, a s potencialnimi partnerji ni imela večine, zato Janez Janša ni sprejel mandata, ki mu ga je ponudil tedanji predsednik republike Borut Pahor. Tudi predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec je zatem dejal, da še nima večine, zato je Pahor prvi krog iskanja mandatarja zaključil na zadnji, 30. dan – brez predlaganja kandidata.

Šarca je nato v drugem krogu predlagalo 43 poslancev nove manjšinske koalicije LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB, ki jo je iz opozicije s posebnim sporazumom podpirala še Levica. Marjan Šarec je bil na glasovanju za predsednika vlade izvoljen s 55 poslanskimi glasovi. Tudi takrat so želeli Šarčevi glasovanje o mandatarju izpeljati čim prej, a so po posvetih s službami v državnem zboru, naj upoštevajo vse ustavne, zakonske in poslovniške roke, počakali, da so se ti v celoti iztekli.

Vlada do konca maja, lahko pa tudi že prej

Če bodo tokrat v parlamentu ravnali podobno in drugega kroga ne bodo krajšali, se bo rok za vlaganje kandidatur predvidoma iztekel 13. maja. Glasovanje o predsedniku vlade bi bilo tako med 15. in 20. majem, celotna vlada pa bi bila po zaslišanjih na odborih lahko potrjena že do konca meseca. Če bi jim uspelo drugi krog iskanja mandatarja skrajšati, pa še prej.

To je sicer odvisno tudi od trdnosti podpore, ki jo omenja Janša. Največ oči naj bi bilo po besedah sogovornikov iz potencialne koalicije uprtih v šesterico poslancev Logarjevih Demokratov, ki pa so doslej v veliki večini primerov glasovali skupaj s SDS, trojčkom okoli NSi in Resnico. Ob tem je predsednik stranke Anže Logar vseskozi ponavljal, da so v poslanski skupini enotni.

Če mandatar niti v drugem krogu ne bi bil izvoljen, se lahko poslanci odločijo še za tretji krog. Ta traja le 48 ur, predlagatelji so isti, za izvolitev predsednika vlade pa zadošča že navadna večina, torej ne več 46 glasov, ampak večina vseh prisotnih poslancev. Janša je sicer večkrat poudaril, da vlade s šibko večino ne namerava sestavljati.